Slovenija leži na najkrajši poti iz srednje Evrope v Sredozemlje, iz Sredozemlja v Panonsko nižino, iz Panonske nižine v Alpe. Dva panevropska koridorja (V. povezuje Barcelono in Kijev, X. povezuje Salzburg in Thessallonike) se sekata v Ljubljani.
Danes je Slovenija sredi zelo intenzivne gradnje visokoprepustne avtocestne mreže, ki poteka v okviru Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji.
V programu za obdobje 2003-2013 je predvidenih 3,3 mrd EUR za izgradnjo in modernizacijo cestne infrastrukture (avtoceste, javne ceste in železniški sistem).
Pomen Nacionalnega programa izgradnje avtocest je v tem, da zajema največji del narodnega prostora, povečuje kohezijo tega prostora in odpira nove možnosti gospodarskemu razvoju. Z njegovim uresničevanjem se izboljšuje učinkovitost pretoka ljudi in blaga, kar vpliva na nadaljnji policentrični razvoj, decentralizacijo in enakomernejši razvoj države. Dinamična gradnja povečuje zaposlenost in prispeva k naraščanju bruto družbenega proizvoda v državi.
Strateški cilji programa so zagotoviti ustrezne notranje povezave v državi, izboljšati prometno varnost, zagotoviti povezave s širšim evropskim prostorom, spodbuditi gospodarski razvoj, zagotoviti in povečati neposredne ekonomske učinke, zmanjšati negativne vplive na okolje ter nenazadnje ohranjati že zgrajeno avtocestno omrežje.
Slovenska prometna politika odgovarja na zahteve časa, povečani potrebi po mobilnosti prebivalcev in blaga.
Z izgradnjo primerne infrastrukture želi Slovenija omogočiti tekoč in varen promet v in skozi državo tako slovenskim kot tujim prevoznikom. Svobodno tržno gospodarstvo in administrativno urejanje in ne oviranje prometa spodbuja razvoj panoge in konkurenčnost slovenskih prevoznikov. Mednarodni prevozi v cestnem prometu so osredotočeni na vseevropsko cestno prometno omrežje. Poleg tega je dobro delovanje notranjega trga življenjskega pomena za komercialne prevoze.
Transportni koridorji
Transport corridors through Slovenia
Vir: Gospodarska zbornica Slovenije
Cestno omrežje
Gostota avtocestnega omrežja v Sloveniji je višja kot povprečje EU-25. Slovenija ima dobre prometne povezave s sosednjimi državami EU, kakor tudi JV Evropo. Povedano drugače, Slovenija je na dosegu iz kateregakoli dela Evrope z avtom ali tovornjakom le v dnevu ali dveh.
Delež avtocest glede na celotno cestno omrežje, 2004
Vir: European Union Road Federation (ERF); European Road Statistics, 2007
Cestna infrastruktura v Sloveniji (v km), 2006
Podjetja lahko koristijo prednosti pristaniške ekonomske cone, ki se razteza na površini 4,7 mio km2 in predstavlja z 324.000 m2 pokritih in zaščitenih skladišč ter blizu 1 mio m2 odprtega skladiščnega prostora.
Luka Koper si je s svojimi kakovostnimi osnovnimi in dodatnimi pristaniškimi storitvami prislužila certifikat standarda kakovosti ISO 9001:2000. Za vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem v skladu z mednarodnimi standardi ISO 14001 so pridobili tudi certifikat, ki je bil maja 2006 nadgrajen v ISO 14001:2004.
Hkrati so tudi dobitniki certifikata Non GMO Certification po zahtevah Standarda za ohranjanje identitete gensko nespremenjenih živilskih dodatkov in izdelkov
S certifikatom potrjujejo, da imajo vzpostavljen sistem, s katerim zagotavljajo ločeno pretovarjanje in skladiščenje gensko nespremenjene soje ter s tem odpravljajo tveganje, da bi se blago kontaminiralo z gensko spremenjeno sojo
V letu 2006 so v Luki Koper dosegli nov rekorden pretovor (preko 14 milijonov ton), kar predstavlja 7-odstotno porast v primerjavi s prejšnjim letom. Povečalo pa se je tudi število naloženih in razloženih vagonov, in sicer za 50 %.
Struktura ladijskega pretovora v Luki Koper, 2006
Vir: Luka Koper, 2007
Dandanes si prizadevajo za trajnostno učinkovit pristaniški sistem in distribucijsko pristanišče. Razmišljajo tudi o razširitvi železniške infrastrukture, ki bi dodatno prispevala k rasti poslovanja.
Letalski promet
Aerodrom Ljubljana, je glavno slovensko letališče, ki skrbi za prevoz potnikov in tovora, oddaljeno 25 km od glavnega mesta. Je šesto največje potniško letališče izmed desetih novih članic EU. Letališče je bilo pred kratkim renovirano, njegova infrastruktura razširjena, tovorni terminal pa moderniziran.
Do številnih destinacij, ki so zanimiva turistična in poslovna središča, so vzpostavljene redne letalske linije, poleg teh pa je letališče izhodiščna točka tudi za številne čarterske polete.
25 km from the capital is the main Slovenian airport for passengers and cargo. It is the sixth biggest passenger airport in the new EU-10 members. The airport has been recently renovated, its infrastructure extended and the cargo terminal modernised. Regular and charter flights carry passengers to all important European destinations.
Aerodrom Ljubljana v številkah
|