Pregled davkov in davčnega sistema v Sloveniji

Vir: Ministrstvo za finance RS

Nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela

Nadomestilo plače pripada zavarovancem v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od prvega delovnega dne zadržanosti od dela zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik, zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti. Če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pripada zavarovancu nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja in sicer dokler ni spet zmožen za delo.

V primeru začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, poklicne bolezni ali poškodbe pri delu pa imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od 31. delovnega dne zadržanosti od dela. Od prvega do tridesetega dne zadržanosti od dela pa izplačuje nadomestilo v tem primeru delodajalec v svoje breme.

Osnova za nadomestilo je povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.

Nadomestilo znaša:

• 100% osnove ob zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi ter izolacije, ki jo odredizdravnik;
• 90% osnove ob zadržanosti od dela zaradi bolezni;
• 80% osnove ob zadržanosti od dela zaradi poškodb izven dela, nege družinskega člana in spremstva, ki ga odredi zdravnik.

 

Vojaški invalidi in civilni invalidi vojne imajo pravico do nadomestila v višini 100% .

Nadomestilo ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal oziroma od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan.

Vir: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Davek od dohodkov pravnih oseb

Splošna davčna stopnja za leto 2007 znaša 23 % od davčne osnove. Davčna stopnja se bo postopno zniževala za eno odstotno točko na leto, in sicer na 22 % v letu 2008; 21 % v letu 2009 in bo dokončno znižana na 20 % od davčne osnove leta 2010.

Davčni zavezanci:

• Pri opredelitvi zavezancev za davek je poleg pravnih oseb domačega in tujega prava posebej navedena tudi družba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava, po tujem pravu, ki nima pravne osebnosti in ni zavezanec za dohodnino.
• Rezident je zavezan za davek od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije, nerezident pa je zavezan za davek od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji. Za rezidenta velja tisti zavezanec, ki ima ali sedež v Sloveniji ali pa kraj dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji (kriterije za določitev dejanskega delovanja poslovodstva določi minister za finance.) Nerezident je zavezanec, ki ne izpolnjuje nobenega od obeh pogojev.
• Zakon določa, da je poslovna enota nerezidenta kraj poslovanja, to je kraj, v katerem ali prek katerega nerezident v celoti ali delno opravlja dejavnost oziroma posle v Sloveniji. Kot poslovna enota nerezidenta ni več posebej določeno opravljanje storitev, če traja več kakor 90 dni v kateremkoli obdobju zaporednih 12 mesecev. Prav tako se po novem zakonu kot poslovna enota ne obravnava posrednik, ki nima pooblastila za sklepanje pogodb v imenu nerenzidenta, vendar navadno vzdržuje zaloge proizvodov ali trgovskega blaga, iz katerih redno dostavlja to blago v imenu nerezidenta.

 

Davčne olajšave za:

a) Kapitalske investicije

• Olajšava v višini 20 odstotkov za vlaganja v notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti in za v nakup raziskovalno-razvojnih storitev.
• Za zavezance, ki opravljajo dejavnost na manj razvitih področjih države, je olajšava v višini 30 oziroma 40 odstotkov zneska vlaganj v raziskave in razvoj.

 

Če se vlaganja v raziskave in razvoj nepovratno financirajo iz sredstev proračuna RS oziroma proračuna EU, zavezanec olajšave ne more uveljavljati

Zavezanec lahko za neizkoriščen del davčne olajšave po tem členu v davčnem obdobju zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih.

b) Izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju

• Zavezanec, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plačila tej osebi, vendar največ v višini 20 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe v strokovnem izobraževanju

 

c) Zaposlovanje invalidov

• Zavezanec, ki zaposluje invalida, po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 50 % plač te osebe, vendar največ v višini davčne osnove, zavezanec, ki zaposluje invalidno osebo s 100 % telesno okvaro in gluho osebo, pa v višini 70 % plač te osebe, vendar največ v višini davčne osnove.

 

d) Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

• Delodajalec, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za leto, v katerem so bile premije plačane, vendar največ do zneska, ki je enak 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca (zavarovanca) in ne več kot 2.390 eurov letno, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

 

e) Donacije

• Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene do zneska, ki ustreza 0,3 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.
• Dodatno zmanjšanje davčne osnove do zneska, ki ustreza 0,2 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, za znesek izplačil rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene.
• Zavezanec lahko uveljavlja tudi zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in naravi političnim strankam, vendar največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

 

Dohodnina

Dohodnina obdavčuje šest virov dohodka:

• dohodek iz zaposlitve,
• dohodek iz dejavnosti,
• dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,
• dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice,
• dohodek iz kapitala,
• drugi dohodki (nagrade, darila, dobitki od nagradnih iger).

 

Letna davčna osnova od dohodkov rezidenta, pridobljenih v davčnem letu, je vsota vseh zgoraj naštetih virov dohodka.

Dohodnina se odmeri od neto letne davčne osnove po sledečih progresivnih davčnih stopnjah;

• če znaša neto letna davčna osnova do 6.800 €, znaša dohodnina 16 % neto davčne osnove
• če znaša neto letna davčna osnova nad 6.800 € in do 13.600 €, znaša dohodnina 1.088 € + 27 % neto davčne osnove nad 6.800 €
• če znaša neto letna davčna osnova nad 13.600 €, znaša dohodnina 2.924 € + 41 % neto davčne osnove nad 13.600 €

 

Od dohodkov zavezanca se med letom plačuje akontacija dohodnine. Akontacija se davčnemu zavezancu odšteje od dohodnine, odmerjene za posamezno davčno leto. Izračun dohodnine se opravi z davčnim obračunom. Napoved za odmero dohodnine je potrebno oddati do 30. aprila naslednjega leta. Preveč ali premalo plačana dohodnina se zavezancu vrne ali pa se mu jo obračuna.

Nerezident je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji.

Zavezanec za dohodnino je rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:

1.  ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji;
2.  biva izven Slovenije zaradi zaposlitve (diplomatsko predstavništvo, konzulat, mednarodna misija Republike Slovenije ali stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Evropski uniji, kot javni uslužbenec z diplomatskim ali konzularnim statusom, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član takega javnega uslužbenca in prebiva s to osebo);
3. je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi zaposlitve:
   a) v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji, kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji, brez diplomatskega ali konzularnega statusa;
   b) kot javni uslužbenec ali funkcionar v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, in sicer v državi, ki na podlagi vzajemnosti takega uslužbenca ne šteje za svojega rezidenta;
   c) kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki, ali je zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, ali vzdrževan otrok takega uslužbenca in prebiva s to osebo;
4. ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, ali
5. je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni.

 

Davek na prenos dobička v tujino

Davek plačujejo tisti investitorji, ki želijo prenesti dobiček v tujino (v državo vira).

Konvencije z določbo o odpravi dvojnega obdavčevanja določajo odpravo dvojnega obdavčevanja v državi rezidentstva. Namen te določbe je, da se slovenski davčni zavezanec izogne dvakratnemu plačilu davka od dobička oziroma dohodka.

Davek na prenos dobička v tujino znaša 25 % (oz. v skladu z bilateralnim dogovorom med državama), v kolikor je dobiček prenesen v države članice EU, je investitor oproščen plačila tega davka.

Davek na dobiček

Pasivni dohodki ali dohodki iz kapitala so obdavčeni po proporcionalnih stopnjah. Sem sodijo obresti, dividende in dobiček iz kapitala. Davčni zavezanci za Davek na dobiček so vse pravne osebe, registrirane v Republiki Sloveniji, ki ustvarjajo dobiček iz dejavnosti (prodaja nepremičnin, vrednostnih papirjev - delnic, dividenc, obveznic). Davčna osnova je doseženi dobiček v poslovnem letu, ki je enak koledarskemu. Akontacije davka se plačujejo mesečno. Davčno poročilo se mora oddati do konca februarja za prejšnje leto.

• Obresti: 15 % (20 % v letu 2008) – neobdavčen znesek obresti, ki jih doseže rezident na denarne depozite znaša 1.000 EUR. Obresti iz 5-letne stanovanjske varčevalne sheme so izločene iz davčne osnove, kakor tudi bresti za 10-letno varčevanje.
• Dividende: 20 %
• Davek na kapitalski dobiček:
  20 % - za odbodje prvih 5-ih let
  15 % - od vključno 6. do vključno 10. leta
  10 % - od vključno 11. leta do vključno 15. leta
  5 % - od vključno 16. leta do vključno 20. leta
  0 % - za obdobje 21-ih let in več

 

Davek na kapitalski dobiček se obdavči v času, ko zavezanec odsvoji lastniški delež in sicer kot dobiček iz kapitala. Davek se plačuje na podlagi razlike med nakupno in prodajno ceno. Davka so oproščeni oproščeni tisti, ki so nepremičnino kupili pred 1. januarjem 2002 ali pa so imeli v nepremičnini stalno prebivališče vsaj zadnja 3 leta pred prodajo.

DDV – Davek na dodano vrednost

Zavezanec za davek je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti.

DDV mora plačati vsak davčni zavezanec, ki opravi obdavčljivo dobavo blaga ali storitev, v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo ali uvozi blago v Slovenijo.

Zakon o davku na dodano vrednost predpisuje splošno 20-odstotno stopnjo obdavčitve blaga in storitev in znižano 8,5-odstotno stopnjo. Prag obdavčljivega prometa, ki pomeni obveznost vstopa v sistem davka na dodano vrednost znaša 25.000 EUR.

DDV se po nižji stopnji 8,5 % od davčne osnove obračunava pri nakupu hrane (vključno s pijačo, razen alkoholnih pijač), zdravil, medicinske opreme, knjig, vstopnin, prevozu oseb, nakupu stanovanj in drugih objektov ipd.

Davčno obveznost za davčno obdobje je davčni zavezanec dolžan izkazati v mesečnem, trimesečnem oziroma polletnem obračunu DDV. Obračun je davčni zavezanec dolžan predložiti davčnemu organu do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.

Davek na promet nepremičnin

Davčna obveznost nastane na dan sklenitve pogodbe, na podlagi katere se prenese nepremičnina ali ustanovi oziroma prenese stavbna pravica ali s pravnomočnostjo sodne odločbe.

Zavezanec za davek na promet nepremičnin:

1. pri prodaji prodajalec nepremičnine;
2. pri ustanovitvi stavbne pravice je davčni zavezanec ustanovitelj;
3. pri prenosu stavbne pravice pa prenositelj stavbne pravice;
4. pri zamenjavi nepremičnine je davčni zavezanec vsak udeleženec v zamenjavi za vrednost nepremičnine, ki jo odtuji;
5. pri finančnem najemu je davčni zavezanec najemodajalec;
6. pri pridobitvi lastninske pravice na podlagi priposestvovanja je davčni zavezanec priposestvovalec.

 

Davčni zavezanec mora vložiti napoved v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti pri davčnem organu, na območju katerega nepremičnina leži.

Davek se plačuje po stopnji 2 % od davčne osnove.

Oprostitve plačila davka.

Davek se ne plačuje od:

• prenosa nepremičnin na diplomatska in konzularna predstavništva;
• prenosa nepremičnin iz naslova razlastitev ali drugih zakonskih ukrepov;
• prenosa nepremičnin, ki imajo status kulturnega spomenika;
• prenosa kmetijskih zemljišč;
• prenosa nepremičnin v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni;
• prenosa nepremičnin pri razdelitvi premoženja med zakonci in zunajzakonskimi partnerji;
• prenosa nepremičnin pri razdrtju pogodbe o prenosu nepremičnine;
• prenosa nepremičnin pri razdelitvi premoženja med družbenike ali delničarje v postopkih likvidacije družbe;
• prenosa nepremičnin v okviru materialnih statusnih preoblikovanj;
• prenosa nepremičnin kot stvarnega vložka ob ustanovitvi ali dokapitalizaciji pravne osebe.

 

Davek na premoženje fizičnih oseb

Davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže, prostore za počitek oziroma rekreacijo.

Zavezanec za davek od premoženja je lastnik oziroma uživalec.

Davek se plačuje ne glede na to, ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam ali ga daje v najem.

Osnova za davek od premoženja je vrednost stavbe oziroma prostora za počitek oziroma rekreacijo, ugotovljena po merilih republiškega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve, in na način, ki ga določi občinska skupščina.

Osnova za davek od premoženja na posest stavb se zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine.

Davčna osnova se zniža pod pogojem, da je lastnik ali njegovi ožji družinski člani oziroma uživalec v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bival v stanovanjskih prostorih. Enako se zniža davčna osnova tudi lastniku stavbe, dela stavbe oziroma stanovanja, v katerem biva imetnik stanovanjske pravice, kateremu je bilo stanovanje dodeljeno z odločbo.

Stopnja davka od premoženja:

a) stavbe

b) prostore za počitek in rekreacijo

c) poslovne prostore

Začasna oprostitev davka od premoženja

Davka od premoženja na posest stavb so začasno oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž, in to za dobo 10 let.

Za prvega lastnika se šteje tudi tisti, ki je takšno stavbo podedoval, vendar le v obsegu pravic, ki jih je imel prvi lastnik.

Oprostitev se prizna tudi za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše oziroma stanovanja in garaže, če se je zaradi popravila ali obnove vrednost stanovanjske hiše oziroma stanovanja ali garaže povečala za več kot 50 %.

Davek od premoženja na posest stavb se ne plačuje:

• od kmetijskih gospodarskih poslopij;
• od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti;
• od stanovanjskih stavb zavezancev davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva;
• od stavb, ki so razglašene za kulturni ali zgodovinski spomenik;
• od stavba, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo uporabljati.

 

Olajšave pri plačevanju davka na posest stavb

Zavezancu z več kot tremi družinskimi člani, ki je z njimi v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, stalno prebival v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju, se odmerjeni davek zniža za 10 % za četrtega in enako za vsakega nadaljnjega družinskega člana.

Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci, posvojenci, starši lastnika in njegovega zakonca in tisti, ki jih je lastnik po zakonu dolžan vzdrževati.

Amortizacija

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin se kot odhodek prizna v obračunanem znesku z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih amortizacijskih stopenj. Najvišja letna amortizacijska stopnja za posamezne kategorije je prikazana v tabeli.

Največja letna amortizacijska stopnja

Vir: RS