Slovenski trg IKT, 2006

Vir: IDC, 2006

PREGLED IKT TRGA V SLOVENIJI

Slovenski trg informacijskih in komunikacijskih tehnologij doživljajo v zadnjih dvajsetih letih bliskovit tehnološki razvoj vseh tržnih segmentov. V letu 2006 je dosegel vrednost 1.556,23 milijonov EUR. Tržni segment IT predstavlja 573,68 milijonov EUR, torej 36,9 % delež celotnega trga, medtem ko je v letu 2002 njegov delež predstavljal le 28,5 % celotnega trga.

Slovenski trg informacijskih in komunikacijskih tehnologij lahko potemtakem opredelimo med bolj razvite in zrele trge Centralne in Vzhodne Evrope. Razlogi za tovrstno klasifikacijo tičijo v relativno visokem deležu IT storitev glede na celoten trg in njegovo konstantno rast. Delež slednjega je dober pokazatelj razvitosti trga. Vsak razvit trg teži k temu, da bi dosegel čimvišji delež IT storitev oz. ga celo v primerjavi s telekomunikacijskimi storitvami presegel.

Razlika med rastjo segmentov IT storitev in telekomunikacijami je najvišji na Irskem (Δ = 5,0 %). Sledi ji Avstrija (Δ = 3,8 %), EU indeks znaša 2,9 %, Slovenija meri 2,7 % indeks, Hrvaška pa 1,8-odstotni.

Kvalitetna delovna sila

SLOVENSKI TRG IKT INDUSRIJE JE EDEN NAJBOLJ PRODORNIH IN HITRO RAZVIJAJOČIH SE PODROČIJ V SLOVENIJI. ZASLUGO ZA NJEGOV NAPREDEK LAHKO PRIPIŠEMO ČLOVEŠKIM VIROM IN DOBRO RAZVITI IKT INFRASTRUKTURI, KAR JE REZULTAT ZGODNJEGA NACIONALNEGA URESNIČEVANJA TOVRSTNE INDUSTRIJE KOT PREDNOSTNEGA RAZVOJA.

Inovativen duh in spretna tehnična znanja so poglavite prednosti slovenske delovne sile. V nekaj več kot 1.600 podjetij IKT industrije je zaposlenih preko 13.500 ljudi. Hiter napredek sektorja je zgovoren pokazatelj tovrstne dejavnosti kot zelo uspešne. Število zaposlenih v IKT industriji se je med leti 2000 in 2006 v povprečju povečevalo za 5,1 % na leto v primerjavi s celotnim deležem zaposlenosti v Sloveniji, ki znaša 0,4 % na leto. Konstantno širjenje IKT industije je hkrati tudi posledica povečanega povpraševanja po IKT storitvah.

Slovensko gospodarstvo je kmalu spoznalo zahteve po mlademu izobraženemu kadru, ki je usposobjen za potrebe »Nove ekonomije«. Računalniške vede so bile pred tridesetimi leti vključene v šolski učni načrt in od takrat dalje se je zanimanje študentov za študij informacijske in kominikacijske tehnologije močno povečalo tako na Univerzi v Ljubljani kot v Mariboru. V zadnjih nekaj letih je število študentov močno poraslo in je že doseglo številko 7.000. Za srednješolski izobraževalni program elektrotehnike, računalništva, informatike in telekomunikacij pa je zainteresirano 9.200 dijakov.

Raven posameznikovega visoko zahtevanega računalniškega znanja, 2005
(odstotek od celotne populacije študentov)

Vir: Eurostat, 2007

Raven posameznikovega visoko zahtevanega računalniškega znanja, 2006
(odstotek od populacije stare med 16-im in 74-im letom)

Vir: Eurostat, 2007

Kvalitetne povezave z regionalnimi trgi

REPUBLIKA SLOVENIJA LEŽI V OSRČJU EVROPE NA RAZPOTJU TRGOVSKIH IN TRANSPORTNIH POTI, KAR DAJE SLOVENIJI PRODORNO PREDNOST NA TRGU IN POJASNJUJE NJEN ZGODOVINSKI, KULTURNI IN EKONOMSKI PROFIL.

Vloga IKT industrije v slovenskem izvozu je izrednega pomena. Med leti 2000 in 2006 je znašala povprečna letna rast izvoza 11,1 %. Izvozniki telekomuniakcijske opreme so k celotnemu izvozu IKT industrije doprinesli skoraj 34 %, sledijo pa jim ponudniki storitev informacijskih tehnologij. Hermes Softlab ostaja vodilno podjetje na področju storitev informacijske tehnologije v državi, medtem ko je Telekom Slovenije še vedno vodilni slovenski izvoznik telekomunikacijskih storitev.

Slovenska podjetja vzdržujejo prisotnost na tujih trgih z neposrednimi naložbami. Trend je viden predvsem med podjetji IKT industrije, zlasti pri investiranju na novo razvijajoče se trge bivše Jugoslavije. Dober položaj na trgu pa so slovenska podjetja dosegla tudi v CIS državah.

Zahvaljujoč odlični geografski legi in dobrimi več desetlenimi gospodarskimi povezavami s sosednimi državami ima Slovenija odličen položaj za nemoten razvoj različnih trgov. Posledično narašča število mednarodnih podjetij, ki ustanavljajo svoje regionalne centre v Sloveniji. Tuje investitorje privablja predvsem strokovno znanje lokalnih gospodarstvenikov, prodajnega osebja in področnih inženirjev ter podrobno poznavanje lokalnega trga. Prav tako dobro govorijo tuje jezike, seznanjeni so z zakonodajo, so iznajdljivi in kar je najpomembnejše, odprti so do tujih kultur.

Ključna prednost slovenske delovne sile je v potrebi po znanju tujih jezikov. Mednarodne študije uvrščajo Slovence v sam evropski vrh. Kar 91 % celotne populacije zna komunicirati vsaj v enem tujem svetovnem jeziku, med njimi sta najbolj razširjena angleški in nemški jezik, medtem ko se zna 71 % Slovencev sporazumevati v vsaj dveh svetovnih jezikih. Kljub temu so jezikovne šole pogosto obiskane, kajti podjetja spodbujajo svoje osebje k sprotnemu izobraževanju in poglobljenemu znanju tujih jezikov.

Kvalitetna infrastruktura

SLOVENIJA LEŽI NA STIČIŠČU DVEH PAN-EVROPSKIH TRANSPORTNIH KORIDORJEV ZA CESTNI IN ŽELEZNIŠKI PREVOZ. TRANSPORTNA IN INFORMACIJSKO-TEHNOLOŠKA INFRASTRUKTURA STA ŠIROKO RAZVEJANI. KOPRSKO PRISTANIŠČE NA JADRANSKEM MORJU JE NAJHITREJŠA MOŽNA POMORSKA POVEZAVA ZA TOVOR, KI PRIHAJA IZ AZIJE V CELINSKE DRŽAVE CENTRALNE EVROPE PA VSE DO DRŽAV SUEŠKEGA PREKOPA.

Glede razoja IKT infrastrukture, je Slovenija korak naprej pred ostalimi novimi članicami Evropske Unije. Na lestvici DAI, ki kaže indeks digitalnega dostopa in služi kot merilo vsestranskega razvoja informacijske družbe v državi, zaseda Slovenija 24. mesto in tako celo prehiteva nekatere članice EU-15, med njimi Irsko, Španijo, Grčijo in Portugalsko.

Primerjava ključnih kazalcev informacijske družbe, 2006

Vir: IMD - World Competitiveness Yearbook 2006

 

S 723 milijoni minut pogovorov so uporabniki storitev mobilnih omrežij za 9 % presegli promet istega četrtletja 2006. Omenjeni promet presega tudi raven predhodnega četrtletja, polletni rezultat pa je najvišji: trajanje pogovorov v prvih šestih mesecih 2007 je namreč za skoraj 10 % nad obdobjem januar–junij 2006.

Med 1.875 tisoč uporabniki mobilnega omrežja je 60 % naročnikov in 40 % uporabnikov predplačilnih paketov. Izmed vseh uporabnikov mobilne telefonije pa je 42 % takih, ki so uporabljali GPRS-tehnologijo, ki omogoča prenos podatkov preko mobilnega telefona.

Izmed novih članic EU se lahko le Slovenija, poleg Malte in Cipra, ponaša z razvito širokopasovno povezavo. Pokritost Slovenije z ADSL tehnologijo je bila konec leta 2006 preko 95 odstotna.

Trg fiksne telefonije

Slovenski trg elektronskih komunikacij še vedno obvladuje družba Telekom Slovenije, ki ima največji tržni delež. Trg fiksne telefonije lahko zaradi sodobne telekomunikacijske infrastrukture upravičeno štejemo med bolj razvite v Evropi.

Cene fiksne telefonije (Eur na 10-minutni klic)

Vir: Eurostat; Europe in figures, Eurostat yearbook 2006-2007